Naročanje: info@vivalavida.si
Posvetovalnica za vitalno življenje Kje smo

Dihate?

· Članek · Brez komentarjev

dihanje-210x136pxMorda se vam bo zdelo malce neumno vprašanje, saj je dihanje proces, ki v našem telesu poteka samodejno. Po drugi strani pa, če ne bi dihali, ne bi bili živi. A iz vsakodnevnega opazovanja ljudi lahko zatrdim, da jih zelo veliko ne diha, ampak zadržuje dih.

Ko se rodimo, dihamo po naravnem vzorcu – s trebušno prepono. Pri spečem dojenčku lahko vidimo, kako se med dihanjem njegov trebušček dviga in spušča.

Zamaknjena telesna drža otežuje tako dihanje. Telo se prilagodi in do zraka pride s pomočjo vakuuma – med vdihom dvigne ramena. Na ta način poteka dihanje ves čas – ko hodimo, sedimo, tečemo, telovadimo … Poravnava telesne drže poleg izboljšane mišično-skeletne funkcije pomaga obnoviti tudi naraven vzorec dihanja.

Prej opisan prilagojen način dihanja se pripisuje tudi stresu. A kaj je pravzaprav stres? Ljudje se odzivamo na dražljaje in stres je eden od njih. Dražljajev telo ne razvršča med dobre in slabe. So samo dražljaji, na katere se odzove. Naše prepričanje, da določeni situaciji ne bomo kos ali jo bomo le stežka obvladali, ustvari tisto, čemur pravimo stres. Takrat zadržimo dih. Gre za telesni odziv na strah. Če se to dogaja večkrat na dan, vsak dan, potem je naš vzorec dihanja daleč od naravnega.

Dihanje je življenje. Prilagoditev dihanja celice našega telesa prikrajša za kisik in hkrati otežuje izločanje odpadnih snovi iz njih. Če zadržujemo dih, pravzaprav umiramo, saj celicam preprečujemo, da bi naredile to kar znajo in zmorejo. Če čutimo, da smo pod stresom, se za trenutek ustavimo, sprostimo ramena in naredimo pet do deset preponskih dihov.

S prvim vdihom se naše življenje začne in z zadnjim izdihom konča. Potrudimo se, da bo tisto kar je vmes, polno življenja.

Prispevek je bil objavljen v brezplačniku Zdrave novice, maj 2015.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja