Naročanje: info@vivalavida.si, telefon: 02/620 47 45
Posvetovalnica za vitalno življenje Kje smo

Raven trebuh

· Članek · Brez komentarjev

raven trebuhZahodnjaki smo prepričani, da je trebuh lep, če le plosk. Kadar se na njem šopirijo še kakšni »radjatorčki« se v očeh opazovalca iskri občudovanje ali/in zavidanje. Nekateri celo gojijo prepričanje, da je treba imeti trebušne mišice ves čas stisnjene.

Tako kot za vse ostale dele telesa velja tudi za trebušne mišice, da so del celote. Če se z njimi pretirano ukvarjamo, ne da bi poskrbeli za primerno ravnovesaje, si lahko mimogrede skopljemo jamo. Pokrčene (stisnejene) trebušne mišice potegnejo kolke in hrbtenico v upogib in jim preprečijo nevtralen položaj. Hkrati je z neprestano zategnjenimi trebušnimi mišicami nemogoče sproščeno dihati s polnimi pljuči oziroma s prepono. Ne da bi se zavedali dihamo prsno oziroma plitkeje, zato je tudi preskrba s kisikom manjša kot bi lahko bila. Nič ne bo narobe, če bomo svoje trebušne mišice sprostili, zadihali s prepono, za raven trebušček pa poskrbeli z zdravo prehrano in gibanjem.

Vzhodnjaki na trebuh gledajo nekoliko drugače. Nobene potrebe ne čutijo, da bi bil trebuh raven in zategnjen. Trudijo se, da bi bil sproščen, saj nekaj centimetrov pod popkom domuje energijsi center, imenovan hara – ocean energije. Zanimivo je, da tak pogled lepo sovpada s trebušnimi možgani, ki jih je v 19. stoletju odkril nemški nevrolog Leopold Auerbach. Naloga trebušnih možganov – približno 100 milijonov živčnih celic, ki obdajajo črevesje, želodec in požiralnik – je, da analizirajo vnesene hranilne snovi ter koordinirajo absorpcijske in izločevalne mehanizme. Velik del njihove funkcije pa je povezan s čustvenimi odzivi. Več imamo v trebušnih možganih shranjenih strahov, negotovosti in drugih modelov čustvenih odzivov, manjša je osebna moč in sposobnost osebne manifestacije.

Prispevek je bil objavljen v breplačniku Zdrave novice, poletje 2014.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja